Slej ko prej si starši v času odraščanja otroka zastavimo vprašanje, kaj narediti, da bodo otroci s takšno vnemo, kot sadijo koruzo v računalniški igrici, tudi doma zalivali rože, odnašali smeti in prispevali svoj del pri domačih opravilih. Nikoli ni prepozno za grajenje dobrih temeljev odnosov v družini, vsekakor pa je pot nekoliko lažja, če jo pričnemo tlakovati že v zgodnjih letih.

Igrivo raziskovanje v zgodnjih letih
V prvih letih življenja otrok vsa dela v domu pojmuje kot igro in nekje do 6. leta starosti še ne razlikuje pojma »dolžnosti«. V tem času otrok vzpostavi pozitiven odnos do domačih opravil, občutek za red in prve zametke rutine, zato je smiselno, da ga spodbujamo pri njegovem iskrenem veselju do raziskovanja doma in domačih opravil.
Otroka tako postopoma vključujemo v domača gospodinjska opravila glede na njegove zmožnosti, počutje ter izkazano zanimanje. Ko otrok še ne hodi, se lahko z njim pogovarjamo, medtem ko opravljamo gospodinjska dela, kuhamo in pospravljamo, ter mu pripovedujemo in opisujemo, kaj počnemo. Včasih kakšno opravilo storimo mimogrede, medtem, ko otroka držimo ob sebi oziroma v nosilki, npr. skupaj operemo solato ali posesamo kuhinjo. S tem pri otroku negujemo prve občutke, da je pomemben del skupnosti družine in vsakdanjega življenja v njej.
V zgodnjih letih se možgani otroka najhitreje razvijajo, domača opravila pa so odlična priložnost za spoznavanje in razvoj lastnega telesa, gibanja in fine motorike, logično razmišljanje in opazovanje naravnih zakonitosti, učenje vztrajnosti in krepitev samozavesti ob doseganju zastavljenih ciljev. Med najbolj priljubljena hišna opravila otrok pogosto sodijo:
- pomivanje posode, zlaganje posode v pomivalni stroj ter iz njega (bolj kot je kuhinja mokra, bolj zabavno je!);
- pomoč pri pripravi in dekoraciji jedi, priprava pogrinjka na mizi, spoznavanje uporabe kuhinjskih pripomočkov (npr. luščenje graha, rezanje in lupljenje zelenjave in sadja s prilagojenim nožem, mletje oreščkov, mesenje testa in zlaganje prtičkov so odlične vaje za krepitev fine motorike in ročnih spretnosti, hkrati pa otroku nudijo priložnost, da z različnimi čutili spoznava hrano);
- skrb za rastline (in pozneje tudi domače živali): sajenje, zalivanje in opazovanje, kako pridelki rastejo pri otroku spodbujajo občutek odgovornosti ter zdrav in spoštljiv odnos do rastlin, hrane in živih bitij;
- sestava jedilnika in priprava spiska za trgovino (ki je hkrati vaja pisanja ali preprosta skica);
- brisanje prahu, pomivanje oken in kopalnice, sesanje, pomoč pri odnašanju smeti (prevažanje smeti na triciklu s košarico ali skiroju je pravzaprav zelo zabavno početje);
- postiljanje postelje, zbiranje, prevažanje in nalaganje umazanega perila v pralni stroj, obešanje perila, likanje in zlaganje perila, sortiranje perila v omaro, hitrostno iskanje parov nogavic;
- pospravljanje, zlaganje in sortiranje igrač (po predalih in škatlah, razvrščanje po barvah, velikosti, itd…).

Ko otrok postane šolar – primerna izbira in opredelitev domačih opravil
Ko otrok postane šolar, mu starši pogosto pomagamo pri učenju doslednosti, odgovornosti in samostojnosti pri skrbi za vse šolske obveznosti, za domača opravila pa naenkrat zmanjka časa in volje. Takrat je pravi trenutek, da starši jasno opredelimo, kakšna so naša pričakovanja, želje in potrebe glede otrokove pomoči oziroma sodelovanja pri domačih opravilih. Izbira in količina opravil je odvisna od otrokove starosti, njegovih veščin, interesov ter ostalih aktivnosti, predvsem pa je povezana z vrednotami in dinamiko posamezne družine. Otroci brez težav sprejmejo vrednote, za katere se jim zdi, da jih starši sprejmejo z veseljem in užitkom, skeptični pa so do tisih, ki jih starši pospremijo s kritiziranjem, vcepljanjem občutka krivde ali opravičevanjem, poudarja danski družinski terapevt Jesper Juul.
Pri opredelitvi otrokovih dolžnosti je pomembno, da so navodila čim bolj jasna in specifična ter otroku omogočijo dovolj časa in možnost svobodne izbire, da se sam odloči, kdaj točno bo opravil svojo nalogo (npr. pred igro ali po igri): »Prosim, odnesi smeti, najpozneje do večerje!« ali »Zloži knjige na omaro, pospravi igrače v predal, posesaj svojo sobo!«
V tem procesu se otrok uči tudi prevzemanja odgovornosti za logične posledice svoje odločitve. Če na nalogo pozabi, ga prijazno opomnimo z besedami ali mu napišemo sporočilo na listek. Skupaj z otrokom se dogovorimo tudi o posledicah, ki nastopijo, če naloge ne bodo opravljene. Posledice naj bodo smiselne, razumne, enostavne, praktične in sprejemljive za oba. Otroci, ki se soočajo z razumnimi posledicami svoje neodgovornosti, se naučijo pozitivnega odnosa do življenja.

Otroci potrebujejo lastna spoznanja in izkušnje
Otroci potebujejo lastna spoznanja in izkušnje, da lahko sami doženejo, čemu se želijo izpostavljati, ter prevzeti odgovornost zase. Zato tudi ni smiselno ločevanje opravil glede na spol. Vsakdanja opravila otrokom pomagajo ne le prepoznavati naravne zakonitosti, temveč ga usposobijo za razvijanje svojih spretnosti, organizacije, postavljanja ciljev in dokončanja opravil. Otroci za svoj zdrav razvoj nujno potrebujejo občutek, da prispevajo svoj delež v družini in so pomembni člani skupnosti. Prav zato niso priporočljive (denarne) nagrade za opravljanje domačih opravil. Največja nagrada za vloženi napor namreč ni tisto, kar za opravljeno delo dobimo, temveč tisto, kar ob tem postanemo, se naučimo.

Ko pri otroku naletimo na odpor
Seveda ob opredeljevanju nalog v družini naletimo tudi na otrokovo nejevoljo, frustracijo in jok, ki so neločljivi del vsakega učnega procesa in sprejemanja. Pomembno je, da otrok pri tem začuti, da lahko izrazi svoje občutke, potrebe in meje, ki jim starši prisluhnemo z zanimanjem in potrpežljivostjo ter jih resno jemljemo, poudarja Jesper Juul. Tako pri otroku krepimo občutek njegove enakovrednosti v družini in spoštovanja njegove individualnosti. Vsekakor pa to ne pomeni, da mora vedno vse dobiti in normalno je, da mu je ob tem hudo. Če smo zaradi tega napeti in otroka ves čas postavljamo v središče pozornosti ter vse storimo namesto njega, otroka oropamo za temeljno potrebo po občutku, da je del skupnosti.
Tako tudi ni primerno, da otroka s podkupovanjem, grožnjo ali prisilo silimo k domačim opravilom. S takšnim načinom otroku le sporočamo napačne, nekonstruktivne vzorce, ki mu v življenju nikakor ne bodo koristili. Neredko otrok potrebuje le dovolj časa, da sprejme svojo odločitev, da bo nalogo opravil.
Včasih se pojavi kakšno obdobje, ko otrok iz različnih razlogov sabotira pomoč pri družinskih opravilih in sodelovanju. V takšnih primerih je smiselno pokazati zanimanje za otroka in ga vprašati, kaj misli ter kaj dejansko potrebuje. Morda je to le čas zase, da se zopet najde in začuti – trenutek, ko je le on, sam s sabo, ali pa skupaj s starši, brez vseh obveznosti in pričakovanj. Brez digitalnih motilcev. Včasih je treba le nahraniti tisto osnovno potrebo otroka po občutku varnosti in prisotnosti: tukaj sem, zate. Iz teh temeljev pa slej ko prej vznikne tudi lastna želja po angažiranju in pozitivnem doprinosu k skupnemu domu.

Piše: Irena Tomažin, ustvarjalka Zdrave juhice in sodelavka Familylab Slovenija
 

Tako so si zgodbo o zajčku Sladku in putki Zdravki v okviru ustvarjalnega natečaja Zdrave juhice (maj 2018) zamislili otroci iz Vrtca Otona Župančiča:

Nekoč sta živela putka Zdravka in zajček Sladko.
Zajček Sladko je zelo rad jedel bonbone, čigumije, lizike, češnje, čokolade, bonbone in kruh.
Putka Zdravka pa je zelo rada jedla zdravo: zelenjavo, korenje, česen, jabolko, hruške in tudi hrenovke.
Bila sta mož in žena. In žena, putka Zdravka, se je vsak dan jezila, da je Sladko pojedel preveč sladkarij.

Zajček Sladko je znal čarati, zato je nekega dne začaral vse sadje in zelenjavo v sladkarije. Zdravka je bila prepričana, da se je začel prehranjevati zdravo in je bila zato zelo vesela. Četudi je znal čarati, je še vedno pojedel preveč sladkarij in odpadli so mu zobki. Ni mogel več lizati lizik, gristi bonbonov in čokolade. Tudi mesa ni zmogel več jesti. Jedel je le še jagode. Vse to je bilo premalo in zajček Sladko je bil vedno bolj lačen. 

Tako so Sladku v ustih odpadli vsi zobje. V ustih mu je ostal le še eden. Obiskal je zobozdravnika. Le ta mu je povedal, da mu ne more pomagati. Ko je prišel domov, mu je odpadel še zadnji zob. Zajček Sladko je jokal. Bilo mu je zelo hudo. Šele takrat je Zdravka spoznala, da se Sladko ni prehranjeval zdravo. Sladko je prenehal čarati.

Putki Zdravki se je Sladko zasmilil in mu je dejala, da mu lahko pomaga. Začela mu je kuhati zdrave juhice. Notri je dala veliko posebnih zelišč in zelenjavo: zeleno, kuhan korenček, jabolko, brokoli, koromač. Za malico mu je pripravila banane in jagode. Ko je pojedel malico, si je moral usta splakniti s posebnim čajem, da si je umil usta.
In Zdravka mu je povedala, če želiš, da ti zrastejo novi zobki, si moraš ob zdravem prehranjevanju zapeti zdravo pesmico:

Tako je Sladko pridno jedel in si splakoval usta ter vsakič znova zapel Zdravkino pesmico. 
Nekega dne pa, ko se je Sladko zjutraj prebudil, je v svojih ustih začutil nekaj trdega: »Zob imam, zob imam, nove zobe! Hokus pokus, Sladko in Zdravka, PA-RA-DAJZ! NOVI ZOBJEEE!«

Ne boste verjeli, res so mu zrasli novi zobje. Sladko je bil presrečen. Zdravki je obljubil, da nikoli več ne bo jedel veliko sladkarij. Le ob posebnih priložnostih si bo privoščil majhen posladek. Sladko se je potrudil, da je sedaj jedel le zdravo hrano: sadje in zelenjavo.

In spet je začel čarati. Toda le čarovnije, ki se jim reče: HOKUS POKUS, SLADKO IN ZDRAVKA, PA-RA-DAJZ!

      

Sestavine za testo:
250g mešanice pirine in kamutove moke . 50g ajdove moke . 30g mletih mandljev . 3 žličke mletih rožičev . 130g ekološke nerafinirane rastlinske margarine (Alsan Bio) . 1 žlica kokosovega olja . ščep himalajske soli . 2 zravnani žlički eko pecilnega praška . 1/4 žličke mletega cimeta in mletih klinčkov . ščep vanilije v prahu . 80g javorjevega sirupa (po želji lahko dodate še žlico kokosovega ali brezovega sladkorja) . 1 dcl riževega napitka (količino prilagodimo, raje manj)

Sestavine za dekoracijo:
jagodna marmelada . mleti praženi mandlji . drobljeni orehi . kokosova moka (kosmiči) . topljena čokolada (obarvana z eko barvami) . čokoladne mrvice . mandarinina glazura . narezano sadje

Priprava:
Sestavine stresemo v posodo, najprej stehtamo moko in pomešamo vse suhe sestavine, nato dodamo še tekoče. Margarino pustimo nekaj časa na sobni temperaturi, da se rahlo zmehčka, ali pa jo rahlo zmehčamo nad vodno paro ali na radiatorju. Vse skupaj dobro zmešamo in pregnetemo s prsti. Nežno razvaljamo ter z rokami ali modelčki oblikujemo različne oblike piškotov, ki jih po želji okrasimo s sadnim ali čokoladnim nadevom, marmelado ali mandarinino glazuro, čezenj pa potresemo mlete mandlje ali druge oreščke. Pečemo v pečici okoli 12-14 minut na 175 stopinj, odvisno od debeline piškotov.

Mandarinino glazuro pripravimo tako, da stisnemo sok polovice manjše mandarine, ki ga pomešamo z brezovim sladkorjem, toliko, da se zgosti.

Belo topljeno čokolado lahko po želji obarvamo z eko jedilnimi barvami, ali pa vanjo vmešamo zmrznjene maline ali borovnice.

Iz testa lahko oblikujemo mini pite, ki jih najprej premažemo z jagodno marmelado, nato dodamo na manjše koščke narezano sadje (jabolka, hruške, banane, rozine) ter po vrhu potresemo pražene mlete mandlje, lahko pa po želji dodamo še nekaj čokoladnega obliva. V pečici pečemo malce dlje kot piškote, cca 22-25 minut (odvisno od velikosti pite).

Sestavine:
160g pirine ali kamutove moke . 40g kostanjeve ali ajdove moke . 3 žlice drobno mletih ovsenih kosmičev (ali najljubših mueslijev) . 2 žlički eko pecilnega praška ali vinskega kamna . 1 žlička himalajske soli . 2 žlici mandljevega (ali kokosovega) olja . 2 žlici javorjevega sirupa . ščep cimeta . 200 ml riževega napitka

Priprava:
1. V posodi najprej pomešamo vse suhe sestavine - moko, kosmiče, pecilni prašek, sol, začimbe (poleg cimeta lahko dodate tudi ščep kardamoma, janeža ali katere druge najljubše začimbe).
2. Nato k suhim sestavinam dodamo še tekoče sestavine - olje, javorjev sirup in rižev napitek, ter vse skupaj dobro premešamo.
3. Maso nadevamo v manjše pekače za mafine, ki jih pred tem rahlo naoljimo s kokosovim oljem.
4. Maso pustimo najprej počivati v rahlo ogreti pečici okoli 20 minut, nato pa kruhke pečemo 25 minut na 180 stopinj. Ko so kruhki pečeni, jih zavijemo v vlažno krpo, da ohranijo mehkobo. 

Namig:
V receptu lahko preizkusite različne moke. Poleg oz. namesto ajdove in kostanjeve moke zelo rada uporabim tudi moko iz rjavega prosa, ali pa kakšno brezglutensko mešanico s semeni in začimbami. Tako je kruh še posebej okusen. Včasih pomešam zraven v testo tudi mešanico ovsenih/prosenih kosmičev znamke Rapunzel, ki so začinjeni z ajurvedskimi začimbami.

Kruhki so še posebej okusni z domačo marmelado, pomešano s kokosovim jogurtom. Za dobro mero zdravih maščob lahko kruhke najprej namažete s kokosovo maščobo, nato še z marmelado in kokosovim jogurtom. Če vam je ljubša slana različica, pa si kruhke lahko privoščite z zelenjavnim pestom in avokadom ter po želji obložite s kozjim sirom ali riževo mozzarisello.

ZAJČEK SLADKO, PUTKA ZDRAVKA IN ČAROBNI KALCIJ

V sodelovanju z Družinskim centrom Mala ulica in partnerji smo letos že 6. leto zapored pripravili Food Revolution - MALI KUHARSKI FESTIVAL za otroke in družine. Dogodek je tokrat z veliko smeha, glasbe in plesa začinila predstava PUTKA ZDRAVKA IN ZAJČEK SLADKO. Skupaj z otroki smo si dobro zavihali rokave in se naučili pripraviti najslajšo juhico na svetu, ta zdrave lizike in nasmejane marcipančke. Igrive kuharske delavnice pa so spremljale tudi družabne igre, joga za otroke in čisto prava lesarska ustvarjalnica.

Sestavine:
200 g pirine ali kamutove moke . 50 g mletega maka . 50 g kokosovega sladkorja . 50 g jabolčne čežane . 200 ml riževega napitka . 50 g sončničnega ali sezamovega olja . 2 žlički eko pecilnega praška . 1/4 žličke mlete vanilje . 1/2 žličke mletega cimeta . 2 žlici smrekovega medu

Dragi otroci, vzgojitelji(ce), učitelji(ce) in starši!

V želji spodbuditi ustvarjalnost, igrivost in domišljijo otrok pri spoznavanju zdrave prehrane, smo letos znova zasnovali USTVARJALNI NATEČAJ ZA OTROKE:


Komu je natečaj namenjen?

Ustvarjalni natečaj je namenjen otrokom oz. skupini otrok v vrtcu oz. v šoli. Otroci že v zgodnjih letih oblikujejo svoje prehranske in vedenjske vzorce, zato je zelo pomembno, da jim zdrave navade približamo dovolj zgodaj in na primeren način, ki pritegne otrokovo zanimanje - skozi igro, zgodbe in čim bolj prosto raziskovanje novih okusov in načinov priprave jedi. Otroci ob skupnem ustvarjanju v skupini, sodelovanju in raziskovanju, spontano navdihujejo drug drugega za zdravo prehrano in nove okuse, ob tem pa krepijo tudi svoje socialne veščine. Ustvarjalni natečaj pa je lepa priložnost, da se naučijo tudi kaj novega.

Kaj bomo letos ustvarjali?

Letošnja rdeča nit ustvarjanega natečaja sta ZAJČEK SLADKO IN PUTKA ZDRAVKA, ki sta tudi glavna junaka predstave, ki jo letos gostimo na Malem kuharskem festivalu v Mali ulici. Zajček Sladko se je iz gozda preselil v mesto. Zelo rad ima sladkarije, nezdravo hrano in računalniške igrice. Putka Zdravka pa živi na ekološki kmetiji, je domačo pridelano hrano in je oborožena z vsemi naravnimi rešitvami. Ko zajček Sladko nekega dne izve za skrivnostni recept, po katerem lahko s pomočjo naravnega kalcija pričara neskončno lizik, se ga odpravi iskat. Na poti sreča putko Zdravko, ki zelo dobro ve, kje se skriva kalcij. Vendar pa se zgodba nekoliko zaplete, ker tudi putko premamijo zajčkove norčije in navdušenje nad sladkarijami. Le kako se zgodba konča? Ali bosta zajček in putka uspela najti dovolj kalcija? In ali bo putki uspelo zajčka navdušiti nad zdravo hrano?

Vabimo vas, da se skupaj z otroki pridružite Zajčku Sladku in Putki Zdravki pri iskanju čarobnega kalcija in navduševanju nad zdravo hrano! Za vas smo pripravili nekaj ustvarjalnih predlogov:

  Skupaj z otroki raziščite, kje se skriva kalcij (v kateri vrsti hrane) in zakaj je pomemben v našem telesu?

  Zamislite si zgodbo o Zajčku Sladku in Putki Zdravki - kje živita, kaj rada jesta, kako se srečata, kako se zgodba zaplete in kaj na koncu skupaj zakuhata?

  Zamislite si, kako bi vi navdušili Zajčka Sladka in otroke po vsem svetu, da bi jedli bolj zdravo hrano? Morda s pesmijo, zgodbo, okusnim receptom, bi skupaj kaj slastnega skuhali?

  Če bi zares želeli navdušiti otroke nad zdravo prehrano, sadjem in zelenjavo, in bi v ta namen pripravili zabaven oglas v otroškem časopisu, kako bi izgledal tak oglas za zdravo hrano?

 Zamislite si najljubši recept z veliko kalcija! Pripravite ga skupaj s prijatelji, ter nam pošljite fotografijo, ali pa ga narišite.

Kako sodelujete?

Izdelke, ki jih bodo ustvarili otroci in so povezani s tematiko zdrave prehrane - lahko so to pesmi, zgodbe, ilustracije, recepti, fotografije, lutke ali katerekoli druge ideje in unikatne stvaritve, nam pošljite na naslov Zdrava juhica, Zavod Kalejdoskop, Milčinskega 11, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti zdravajuhica@zavod-kalejdoskop.si, najpozneje DO ČETRTKA, 14.6.2018. Če vaš izdelek ni primeren za pošiljanje po navadni pošti se lahko dogovorimo glede načina prevzema. Izdelke vračamo le ob predhodnem dogovoru!

Kako poteka pregled in ocenjevanje prejetih izdelkov?

Po zaključku natečaja strokovna komisija pregleda vse prispele izdelke (v materialni ali digitalni obliki) in v roku enega tedna sprejme odločitev o primerni razdelitvi nagrad. O tem obvesti vse sodelujoče po elektronski pošti (izjemoma po navadni pošti, če elektronska pošta ni razvidna). Strokovno komisijo sestavljajo Irena Tomažin (Zdrava juhica, Zavod Kalejdoskop), Damjana Goter Košir (Putka Zdravka) in Neja Samar Brenčič (Zavod IZRIIS).

Potrudili se bomo, da bo prav vsaka skupinica otrok, ki bo prispevala svoje navdušenje in ustvarjalnost ter pripravila svoj izdelek za natečaj, prejela v zahvalo kakšno lepo pozornost. Najbolj otroško domiselnim izdelkom pa bo strokovna komisija podelila naslednje nagrade:

Sestavine:
80g svežih čemaževih listov . 1 srednje velika bučka (150-200g) . šopek mlade špinače, kodrolistnatega ohrovta ali kopriv . 40g kvinoje . 8 dcl vode . 1 žlica riževega zdroba . 1,5 dcl ovsene ali sojine smetane . 1 žlička himalajske soli . 1 žlička timijana in majarona . 1/4 žličke mlete kumine . 1/4 žličke mletega kardamoma . ščep mletega muškatnega oreščka . 1 žlica olivnega olja

Priprava:
1. Kvinojo dobro speremo pod vročo vodo, odcedimo in zakuhamo v kropu.
2. Medtem dobro operemo še čemaževe liste in bučke, ter po želji tudi kakšen šopek mlade špinače, kodrolistnatega ohrovta ali kopriv, ter jih narežemo na manjše rezine (kose) in dodamo v lonec z delno kuhano kvinojo. Kvinojo kuhamo okoli 15-20 minut, zelenjavo pa okoli 5-10 minut.
4. Med kuhanjem dodamo še 1 ali 2 žlici riževega zdroba (odvisno, kako gosto juho želimo), sol in začimbe po okusu. Če uporabljamo sveža zelišča, jih natrgamo oz. narežemo na manjše koščke, sušena zelišča pa »zdrobimo« kar med prsti oz. dlanmi, ko jih dodajamo v juho (da iztisnemo iz njih še več naravnih olj in arome). 
5. Ko je juha kuhana, dodamo še rastlinsko smetano in žlico olivnega olja, ter juho spasiramo. Po vrhu dodamo na sekljan drobnjak ali koščke čemaževih listov.

Foto: Martina Zaletel za Zdravo juhico
Styling: Grusha Foodstyle

Sestavine za testo:
200g bele pirine ali kamutove moke . 30g ekološke nehidrogenirane rastlinske margarine Alsan Bio . 1/2 dcl javorjevega sirupa . 1 žlička suhega kvasa . ščep soli . 1/4 žličke vanilije v prahu . 1 dcl riževega ali mandljevega napitka 

Sestavine za čokoladni nadev:
50g pirinega ali riževega zdroba . 1 dcl riževega napitka . 1/2 dcl ovsene ali sojine smetane . 3/4 dcl javorjevega sirupa . 1/4 žličke vanilije v prahu . 3 žlice mletih praženih mandljev ali lešnikov . 1 žlica kakava v prahu


Priprava:
1. V manjši posodici pomešaj 1 žličko suhega kvasa z nekaj žlicami riževega napitka, dodaj malo moke in sladila ter pusti 15 minut, da zmes vzhaja. Margarino pustiš nekaj časa na sobni temperaturi, da se zmehča, ali jo rahlo stopiš nad vodno paro (lahko pa uporabiš olje, ki je že tekoče).
2. Nato v večji posodi zmešaj moko, sol, vanilijo, dodaj zmes s kvasom, rižev napitek, stopljeno maščobo in javorjev sirup ter vse skupaj dobro premešaj in pregneti, da dobiš gladko testo. Testo nato prekriješ s krpo in pustiš vzhajati na toplem 1 uro.
3. Medtem pripraviš nadev. V posodi segreješ rižev (ali kateri drug) napitek, postopoma vmešaš zdrob, pri tem paziš, da se ne naredijo grudice. Nato vmešaš še smetano in javorjev sirup, vanilijo, kakav in mlete oreščke ter dobro premešaš in pustiš na nizki temperaturi, da se zmes zgosti (okoli 5 minut). Vmes lahko okusiš nadev in po želji dodaš še kakšno sestavino.
4. Nato testo nežno razvaljaš z valjarjem ali kar s prsti, da dobiš pravokotnik debeline okoli 1/2 cm ter ga premažeš z izbranim nadevom. Nato testo z nadevom počasi zaviješ kot palačinko in ga položiš v okrogel pekač tako, da ga zaviješ v polža in na sredini pustiš luknjo. Iz testa lahko oblikuješ tudi več manjših potic ter jih po želji po vrhu okrasiš.
5. Potico pečeš v pečici okoli 35 minut na 180 stopinj (vmes znižaš temperaturo na 175 stopinj, da se skorja preveč ne zapeče). Manjše potice so hitreje spečene, velike pa potrebujejo dlje časa, da se dobro zapečejo. Ko postanejo zlato rjave barve, jih previdno vzameš iz pečice ter iz pekača ter ohladiš (lahko jih zaviješ v prtiček, da ostanejo mehkejše).

Sestavine:
200g kamutove ali pirine moke . 50g mandljeve moke . 50g kokosovih kosmičev . 1 žlica eko pecilnega praška . ščep soli . 1/4 žličke mlete vanilije . 80g kokosovega ali mandljevega olja . 1 dcl javorjevega sirupa . 1,5 dcl riževega napitka . manjša skodelica svežih borovnic ali 3 žlice domače borovničeve marmelade
3. Maso nato s pomočjo žlice denemo v manjše pekače, primerne za pite, lahko pa tudi uporabimo pekač za mafine. Preden nadevamo maso pekač rahlo naoljimo. Mini tortice pečemo v pečici na 180 stopinj okoli 22-25 minut. 10 minut pred koncem peke temperaturo znižamo na 175 stopinj.
4. Ko skorjica postane zlatorumene barve, tortice previdno vzamemo ven iz pečice. Počakamo, da se malo ohladijo, nato jih previdno zvrnemo iz pekača in narežemo na manjše trikotne kose. Zraven postrežemo najljubši Indy&Pippa eko sladoled. 

Sestavine:
150g kamutove moke . 150g bele moke brez glutena (Doves farm) . 2 žlici naravnega, fino mletega brezovega sladkorja (ksilitol) . 3/4 žličke himalajske soli . 180ml riževega napitka . 7g (1 zvrhana žlička) suhega kvasa . 40g nehidrogenirane rastlinske margarine Alsan bio . 1/2 žličke mlete vanilije . 30g (3 žlice) javorjevega sirupa . 1 zavitek (250g) kokosovega olja za peko . domača marmelada po želji

Postopek:
1. Rižev napitek segrejemo na sobno temperaturo. Del napitka zmešamo s suhim kvasom, dodamo še žličko sladkorja, pomešamo ter pustimo »vzhajati« 15 minut.
2. Margarino stehtamo in odmerjeno količino zmehčamo na sobno temperaturo (lahko jo položimo na radiator za nekaj minut ali pa jo segrejemo na soncu).
3. V posodi zmešamo moko, sol, vanilijo in žlico sladkorja. Nato v mešanico moke vlijemo še kvasni pripravek (ter malce počakamo, da se kvas in moka 'povežeta'), preostanek riževega napitka (raje malo več tekočine sprva dodamo, da lepše pregnetemo testo, ter na koncu po potrebi dodajamo še moko), margarino in javorjev sirup. Vse skupaj premešamo z vilicami, nato pa še z rokami dobro pregnetemo. 
4. Posodo, v kateri je testo, prekrijemo s kuhinjsko krpo in položimo na radiator (ali v topel prostor) za vsaj dobre pol ure, da testo naraste (dlje bo vzhajalo, bolj bodo rahli krofi). Nato iz testa oblikujemo manjše kroglice (cmočke). Po želji lahko na sredini cmočka naredimo luknjo z žlico ali prstki, tako bodo krofi hitreje in lepše pečeni (kar je priporočljivo še posebej takrat, če testo ni dobro vzhajalo ali je zaradi uporabljene moke manj rahlo).
5. Medtem v ponvi stopimo kokosovo maščobo (lahko uporabimo tudi palmino), in sicer toliko, da je posoda dobro prekrita (centimeter ali dva) oz. da so krofi približno do polovice (ali malenkost manj) v olju. Ko se olje dobro segreje (pazimo, da ni na previsoki temperaturi), krofe popečemo nekaj minut na vsaki strani, da zlato porumenijo. Ponev lahko vmes pokrijemo s pokrovko, da testo med peko še rahlo vzhaja na zgornji, nepečeni strani (dokler se ne naberejo vodne kapljice na pokrovki - takrat jo odkrijemo, da voda ne kaplja v ponev). Krofe previdno vzamemo iz ponve z lopatko in jih odložimo na papirno brisačko, da se odvečna maščoba vpije.
6. Krofe po želji napolnimo z domačo marmelado in po vrhu (s pomočjo cedila) potresemo fino mlet brezov sladkor. Lahko pa tudi čeznje prelijemo čokoladni ali marmeladni preliv ter potresemo mlete mandlje ali kokos. Malim pomočnikom prepustimo okrasitev. ;)

Sestavine:
150g sladkega krompirja . 150g buče . 100g korenja . 90g leče »mung dhal« . 8 dcl vode . 1/3 žličke mlete kumine .  1/3 žličke mlete kurkume . 1/3 žličke mlete orientalske kumine (oz. kumin) . 1/2 žličke semen črne kumine . 1 žlička timijana . 1 žlička himalajske soli . 1 žlica sezamovega olja . ovsena  smetana (po okusu)


Priprava:
1. »Mung dhal« dobro speremo pod vročo vodo in zakuhamo v loncu z vročo vodo. Pred tem ga lahko nekaj ur namakamo v mlačni vodi.
2. Nato olupimo bučo in sladek krompir ter narežemo na manjše kose. Korenje dobro operemo pod vodo, ostrgamo in narežemo na manjše kose. Zelenjavo dodamo v lonec, kjer se kuha juha. Solimo in dodamo še začimbe. Timijan in črno kumino med dodajanjem v lonec rahlo zdrobimo s konicami prstov oz. med dlanmi, da jedi dodajo še več svoje arome in koristnih učinkovin. 
3. Juho kuhamo okoli 15 do 20 minut oz. toliko časa, da se zelenjava lepo zmehča. Ko je juha že skuhana, dodamo še žlico sezamovega olja (lahko tudi katerega drugega, npr. kokosovega ali mandljevega) ter po želji in okusu vmešamo še nekaj ovsene smetane. Juha je zelo okusna nepasirana, po želji pa jo lahko tudi spasiramo. 

»Mung dhal« je svojevrstna stročnica, podobna leči, ki je izjemno hranljiva in lahko prebavljiva, zato je primerna tudi za majhne otroke in doječe mamice. Kot vsako stročnico jo je dobro pred kuhanjem namakati nekaj ur, vendar pa ne bo nič narobe, če se vam mudi s pripravo kosila in je ne boste uspeli prej namočiti, saj je zelo hitro kuhana. K lažji prebavi pripomorejo tudi začimbe, zlasti kumina, lahko pa po želji med kuhanjem dodate še košček kombu alge. 

Sestavine za mlečni riž:
1 skodelica riža (150g) . 1 skodelica (250ml) vode in 1 skodelica (250ml) riževega napitka . 1 kaki vanilija . ščep himalajske soli . 1/2 žličke mlete burbonske vanilije . 2 žlici kokosovega musa (po želji) . 3 žlice javorjevega sirupa

Sestavine za rižev narastek (klasika):
kuhan mlečni riž . 2 jajci . 4 žlice ovsene moke . 1 žlička eko pecilnega praška . 2 žlici mletih praženih mandljev . 2 jabolki . cimet in kokosov sladkor za posip 

Sestavine za rižev narastek (veganski):
kuhan mlečni riž . 4 žlice ovsene (ali prosene) smetane . 1,5 žlice namočenih mletih chia semen . 1 žlica kokosovega olja . 2 žlici javorjevega sirupa . 4 žlice ovsene moke . 2 žlici mletih praženih mandljev . 1 žlička eko pecilnega praška . 1 žlica koruznega škroba ali moke rožičevih pešk (lahko tudi spustite) . 2 jabolki . cimet in kokosov sladkor za posip 

Sestavine za testo:
160g kamutove moke (lahko tudi brezglutenske mešanice ali riževe moke) . 30g ajdove moke . 30g mandljeve moke . 20g (2 žlici) kokosovih kosmičev . 1 žlička eko pecilnega praška (ali vinskega kamna) . ščep himalajske soli . ščep mlete bourbonske vanilije . 80g nerafinirane rastlinske maščobe (ekološke margarine Alsan Bio) . 3 žlice javorjevega sirupa . 3 žlice riževe kreme . 1 žlica mletih namočenih chia semen

Sestavine za borovničev nadev s tofujem:
300g svilnatega tofuja . 150g gozdnih borovnic (+nekaj borovnic za dekoracijo) . 0,5 dcl riževe kreme . 4 žlice mandljeve moke (ali 2 žlici moke rožičevih pešk) . 60g (6 žlic) javorjevega sirupa . ščep himalajske soli . 1/4 žličke mlete bourbonske vanilije . nekaj žlic domače marmelade za premaz (po želji)

Priprava:
1. Večjo skledo položimo na tehtnico in vanjo odmerimo moko, kokosove kosmiče, pecilni prašek, sol in vanilijo ter vse suhe sestavine dobro premešamo z vilicami. Nato dodamo zmehčano rastlinsko maščobo (nerafinirano margarino), riževo kremo, javorjev sirup in mleta chia semena ter vse skupaj dobro premešamo z vilicami ter nato pregnetemo z rokami, da dobimo lepo povezano maso. Po potrebi dodajamo tekočino (riževo kremo) za lažje gnetenje.

Namesto riževe kreme lahko uporabimo tudi katero drugo rastlinsko smetano (npr. ovseno, kokosovo…). Kot maščobo lahko uporabite tudi rastlinska olja (npr. kokosovo, repično, mandljevo), vendar uporabite malenkost manjšo količino, kot je navedena, po občutku. Najlepšo strukturo testu daje kvalitetna nehidrogenirana margarina (če vam je ljubše, lahko uporabite tudi ekološko maslo ali ghee), ki naj bo rahlo zmehčana na sobni temperaturi (poleti jo vzamemo 1 uro prej iz hladilnika, pozimi pa jo damo za 15 minut na radiator). Meni zelo ljuba pa je tudi kombinacija 60g margarine in 20g hladno stisnjenega kokosovega olja, ki testu doda prijeten aromatičen vonj, tako kot kokosovi kosmiči. Chia semena lahko nadomestite tudi z drugimi semeni. Ponavadi si zmeljem mešanico chia in lanenih semen, ki jih imam vedno pri roki in jih porabim v enem tednu (dodam jih tudi v jogurt, smuti, kašo ali kakšno omako). Za testo uporabim eno ali dve žlici mletih semen (če uporabljam zgolj brezglutensko moko, potem raje malo več, da lepše povežejo testo), ki jih namočim v vodi za 3 minute, toliko, da rahlo nabreknejo.

2. Testo pustimo nekaj časa počivati na hladnem, medtem pripravimo sadni nadev s tofujem. Borovnice po potrebi operemo in zmešamo v mešalniku (lahko tudi s paličnim mešalnikom) skupaj s svilnatim tofujem, riževo kremo, mandljevo moko, javorjevim sirupom, ščepom soli in bourbonske vanilije. Tofujevo kremo damo za nekaj časa v hladilnik, da se še rahlo zgosti (če se nam mudi, pa lahko tudi spustimo ta korak).

Namesto javorjevega sirupa lahko uporabite tudi katero drugo sladilo, npr. tapioko, rižev slad ali kokosov sladkor. Namesto svežega sadja lahko v tofu zmešamo nekaj žlic domače sadne marmelade - v tem primeru ne dodajamo zraven še sladila. Tofujevo kremo zgostimo z mandljevo moko ali mletimi mandlji, po želji in okusu lahko dodamo tudi kakšno žlico kokosovih kosmičev ali kokosove moke ter žlico mletih chia semen. Tudi riževa krema pomaga malce zgostiti in lepše povezati tofujevo kremo, saj običajno vsebuje naravna gostila, kot so guar gumi ali moka rožičevih pešk. Namesto riževe kreme in mandljev lahko za zgostitev tofujeve kreme uporabimo tudi tapiokino moko, moko mletih rožičevih pešk (Johannisbrotkernmehl) ali pa moko volčjega boba, ki jo najdemo v kakšni specializirani ekološki trgovini. 

3. Nato rahlo ohlajeno testo s prsti razporedimo po pekaču malo manj kot 1 cm debeline, oblikujemo tanjši rob ter pečemo v pečici na 175 stopinj okoli 12 minut, da rahlo zlatoporumeni. Iz preostanka testa medtem oblikujemo drobne piškote za okrasitev pite.

4. Delno pečeno testo vzamemo iz pečice, počakamo nekaj minut, da se rahlo ohladi ter vrhnjo plast na tanko premažemo z domačo marmelado (npr. borovničevo ali gozdni sadeži) ter po vrhu dodamo borovničevo-tofujev nadev. Po vrhu potresemo še nekaj svežih borovnic ter okrasimo s preostankom testa, ki smo ga oblikovali s piškotnimi modelčki.

5. Pito nato pečemo v pečici še okoli 15-18 minut na 175 stopinj. Preden jo narežemo, počakamo, da se malo ohladi, ter po vrhu potresemo mlete mandlje. Pita je zelo okusna še topla, ali pa prijetno ohlajena iz hladilnika naslednji dan (ohlajena tofujeva krema se lepše reže kot topla). Pito lahko hranite v hladilniku 2-3 dni. 

V prekrasnem okolju mestne igralnice Mala ulica letos znova praznujemo festival kulinaričnega ustvarjanja, igrivosti in vedoželjnosti za otroke in družine, kjer bomo dobro pregnetli, premešali in začinili najbolj slastne sestavine in iskrive ideje.

Skupaj s skrbno izbrano ekipo iz Male ulice ter prijateljev dobre hrane smo za vas in vaše najmlajše (pa tudi malo starejše) kuharske navdušence pripravili pester program, ki bo prebudil tudi najbolj zaspane jedce:


Z dogodkom se pridružujemo mednarodni iniciativi Food Revolution, kjer v mesecu maju otroci povsod po svetu vihtijo kuhalnice in se naučijo veliko koristnega o pripravi jedi in njenem pomenu za telo.

Na dogodku bomo uporabili le skrbno izbrane ekološke rastlinske sestavine iz bližnjih kmetij ter ekološke trgovine Kalček. 

Pridite, skupaj bomo zakuhali nekaj slastnega! :)

----------
Vstopnina v Družinski center Mala ulica znaša 2,00 Eur na otroka. Predhodne prijave na dogodek niso potrebne. Dopoldanske aktivnosti se bodo odvijale v notranjem delu igralnice, popoldanske pa bodo potekale na zunanjem igrišču (ob primernem vremenu).

Ilustracija dečka in deklice: Gorazd Vahen za Zdravo juhico

Sestavine za slano testo:
180g bele ali polnovredne kamutove ali pirine moke . 30g pšeničnih otrobov (ali mletih ovsenih kosmičev) . 2 žlici mletih lanenih semen . 1 žlica slanega mletega sezama Gomasio (po želji) . 1 žlička soli . 2 žlički eko pecilnega praška ali vinskega kamna .  3 žlice nerafiniranega rastlinskega olja (olivno, sončnično ali sezamovo) . 0,9 dcl mlačne vode ali riževega napitka . mešanica provansalskih zelišč

Sestavine za sladko testo:
150g kamutove moke . 30g moke rjavega prosa (lahko tudi navadne prosene ali katere druge moke) .  20g mletih praženih mandljev ali zemeljskih mandljev . 2 žlički eko pecilnega praška ali vinskega kamna . ščep soli . ščep mlete vanilije . 1/4 žličke mletega cimeta . 3 žlice javorjevega sirupa . 3  žlice kokosovega olja . 0,9 dcl riževega ali ovsenega napitka

Priprava:
1. V posodi pomešaj najprej suhe sestavine (moko, mlete oreščke, semena, sol, pecilni prašek, začimbe, nato dodaj še tekoče sestavine: olje, napitek, sladilo. Vse sestavine dobro premešaj z vilicami in nato pregneti z rokami.
2. Nato manjše kose testa povaljaj v daljše »kače«, debeline približno pol centimetra ali manj, ter pri vsaki kači oba roba testa poveži proti sredini kače. Pri tem lahko robova med seboj enkrat zaviješ oz. prepleteš, po želji. Lahko pa ju le skupaj povežeš, da nastane srček. Tanjša kot bo kačica, bolj hrustljave bodo preste.
3. Če želiš, jih po vrhu lahko okrasiš s semeni ali mletimi oreščki. Pred tem testo namaži z oljem, da se semenke lepše sprimejo testa.
4. Nato pečeš preste v pečici na 180 stopinj okoli 15 minut, odvisno od debeline testa (toliko, da zlato porumenijo).  

Namig: Olivno olje prijetno izpopolni okus slanih prest, vendar rahlo izstopa, če ga je preveč. Zato ga rada kombiniram še s kakšnim drugim oljem, npr. sončničnim ali repičnim, ki je bolj nevtralno, ali z ekološko nehidrogenirano rastlinsko maščobo Alsan Bio. Pri sladkih prestah sem kokosovo olje kombinirala s kokosovim musom, tako je okus še malo bolj izrazito povlekel na sladki kokos.

Sestavine:
300g kamutove ali pirine moke . 100g moke rjavega prosa (lahko tudi kakšne druge temne moke) . 50g mletih mandljev . 150g ekološke nehidrogenirane rastlinske maščobe Alsan bio . 5 žlic kokosovih kosmičev . ščep nerafinirane soli . 1 žlička mešanice zimskih začimb (ingver, cimet, muškat, klinčki, komarček, koriander) . 1/4 žličke vanilije v prahu . 1 zravnana žlica vinskega kamna ali eko pecilnega praška . 0,5 dcl rastlinskega napitka (riževega, ovsenega ali mandljevega) . 3/4 dcl javorjevega sirupa (ali drugega naravnega sladila, npr. melasa, rižev slad)
Priprava:
1. V večji posodi najprej dobro pomešamo med seboj vse suhe sestavine - moko, mlete mandlje, kosmiče, sol, začimbe ter pecilni prašek. 
2. Nato dodamo še tekoče sestavine - napitek, sladilo in maščobo. Maščobo pustimo nekaj časa na sobni temperaturi, da se rahlo zmehčka, da jo lažje vmešamo v testo. 
3. Vse skupaj dobro zmešamo z vilicami in nato pregnetemo s prsti, da dobimo kompaktno testo. Po potrebi dodamo še nekaj tekočine ali moke.  
4. Testo nežno razvaljamo z valjarjem ali pa ga kar s prsti rahlo potlačimo na želeno debelino, približno 1/2 cm.  
5. Nato z modelčki ali z rokami oblikujemo različne oblike piškotov, ki jih po želji okrasimo s sadnim ali čokoladnim nadevom, npr. domačo marmelado, čokoladnimi mrvicami ali topljeno čokolado. 
6. Piškote zložimo na pladenj, ki ga prej premažemo z maščobo ali podložimo s peki papirjem. Pečemo v pečici okoli 10-12 minut na 175 stopinj, odvisno od debeline piškotov.

V zadnjih desetletjih so se priporočila pediatrov in strokovnjakov v nekaterih pogledih precej spremenila. Tako glede dojenja in uvajanja goste hrane pri dojenčkih, kot glede načina vzgoje in povezanosti z otrokom. A tisto, kar je bistveno, se ni spremenilo: vsak otrok za svoj zdrav in optimalen razvoj potrebuje kvalitetno hrano z raznolikimi vitamini in minerali, ki jih najdemo v svežem sadju, zelenjavi ter polnovrednih žitih in stročnicah, kakor tudi kvalitetne maščobe, zlasti omega 3 in 6 maščobne kisline, ki so izjemno pomembne za zdrav razvoj možganov. Poleg ustreznih hranil pa otrok za svoj celosten razvoj potrebuje predvsem veliko ljubezni, topline ter lastnih izkušenj in doživetij v okolju, kjer se počuti varnega in sprejetega.

Prvi začetki

Dojenje je najboljši način prehranjevanja novorojenčka, vsaj do dopolnjenega 6. meseca, ter pomembno za razvoj možganov in osrednjega živčnega sistema otroka. Materino mleko vsebuje vse, kar otrok potrebuje, v pravih količinah: pomembne maščobne kisline omega 3 in 6, ki pozitivno vplivajo na kognitivni razvoj, beljakovine, vitamine (tudi B12, A in D) in minerale (železo, kalcij, kalij…). Dojenje krepi imunski sistem otroka ter ščiti pred vnetji ušes in dihalnih organov.

Nekaterim materam in otrokom dojenje ne steče gladko v začetku in v takšnih primerih lahko s pomočjo ustrezne strokovne in čustvene podpore s strani usposobljenih in izkušenih svetovalk (npr. doule ali svetovalke La Leche League, nekaj takšnih svetovalk lahko zasledite tudi v čudoviti Facebook skupinici Dojiva.se), kljub začetnim težavam, vzpostavita dojenje, ki pomembno krepi vez med materjo in otrokom še mesece po rojstvu.

Imajo majhni otroci res prirojeno sposobnost, da izberejo pravo hrano zase?

Zdravnica Klara Davis je že leta 1928 opravila poskus s prehranjevanjem. V svojo bolnišnico je sprejela tri sirote, stare od 7 do 9 mesecev, ki so bili dotlej polno dojeni. Poskus je trajal pol leta, dojenčki pa so v tem času pri vsakem obroku dobili pladenj z desetimi različnimi jedmi polnovredne hrane: sadjem, zelenjavo, mesom, žiti, jajcem. Vse je bilo surovo ali kuhano, ne pa tudi predelano (npr. v kruh) ali zmešano (npr. v juho), pripravljeno je bilo čim preprosteje. Med obroki je bila pri otrocih medicinska sestra, ki je otroke le opazovala in pozneje stehtala, kar je ostalo od hrane. Vsi trije otroci so si hrano postregli sami, z rokami. Vsi trije so bili čez pol leta odličnega zdravja. Višina, teža in zunanji videz so bili v najlepšem redu. Očitno so iz ponujene hrane sestavili najboljšo kombinacijo, kar so potrebovali za svoj optimalen razvoj (povzeto po avtoricah Annette Kast-Zahn in Hartmut Morgenroth).

V današnjem času so starši precej obremenjeni z različnimi priporočili tako stroke, kakor tudi dobronamernih nasvetov babic in bližnje okolice. Najboljše zagotovilo staršu, da bo znal prisluhniti svojemu otroku, pa je brezpogojen, ljubeč in sočuten odnos do dojenčka (izkušnje, kako graditi sočuten odnos do otroka, lahko izmenjate tudi v izjemni Facebook skupinici Sočutno starševstvo). Le tako ga bo lahko razumel, začutil njegove potrebe in gradil medsebojno zaupanje, kakor tudi zaupanje v lastno intuicijo. Obroki so čudovita priložnost, da z otrokom uživata v medsebojnem razumevanju in povezanosti.

Uvajanje goste hrane

Danes se pediatri po svetu strinjajo, da uvajanje goste hrane pred petim mesecem ni priporočljivo. Nekateri dojenčki so šele pri 7ih mesecih ali celo pozneje zreli za žličko. Če je mati v dvomu, je najbolje, da počaka, kot da sili otroka. Primeren trenutek za dodajanje goste hrane ni le fiziološki, torej primernost dojenčkovega želodca in črevesja, da prenese tudi druge jedi poleg materinega mleka. Niti ni v ospredju potreba po dodatnih hranljivih živilih, saj otrok v tej starosti dovolj raznoliko hrano dobiva v materinem mleku. Dojenček mora biti predvsem pripravljen, da dejavno sodeluje pri hranjenju, mora pri njem uživati. Tako dojenček z zanimanjem spremlja, kaj jedo drugi člani družine, raziskuje predmete in živila z rokami in usti, vse, kar zmore, želi narediti sam. Želi biti ponosen na svoj napredek in vse večjo samostojnost. Pri tem potrebuje ljubezen, podporo, potrpežljivost in zaupanje staršev. 

Dojenčku najprej ponudimo zelenjavo. Najpogosteje starši pričnejo s korenčkom, ki mu sledi zelena bučka, krompir, pastinak, koromač, cvetača, špinača, ohrovt, avokado, ter jabolko in banana. Previdnejši smo pri potencialno alergenih živilih, kot so jagode, paradižnik, jajčevci, oreščki (z izjemo mandljev) in med. Čez mesec dni sledijo stročnice (stročji fižol, leča, čičerika) ter sadne in mlečno žitne kaše iz prilagojenega mleka ali ekološkega jogurta. Postopoma uvedemo tudi citruse (limona, pomaranča, grenivka, kivi), ki so pomembni pri absorbciji železa iz druge hrane.

Pri uvajanju živil z glutenom prehranski strokovnjaki svetujejo previdnost. Doslej je bila priporočena starost uvajanja pri 7ih mesecih. Glede na vse pogostejše alergije ter sodobna znanja o vplivu glutena na črevesje pa stopa v ospredje priporočilo, da z uvajanjem živil, ki vsebujejo gluten (zlasti pšenice), počakamo do 1. leta starosti ali celo dlje. Ne glede na različna mnenja v stroki pa ni odveč skrb pri izbiri žitaric – izbirajmo čim manj predelana, polnovredna žita, kot so oves, pira, kamut, tritikala in ječmen, izogibajmo pa se beli pšenični moki, ki je hranilno precej osiromašena. Še vedno nam ostane na izbiro cela paleta živil brez glutena: koruza in koruzni zdrob, riž, proso, ajda, kvinoja, amarant, tef, čičerika…

Strokovnjaki svetujejo tudi previdnost pri uvajanju beljaka, ki se lahko doda prehrani otroka šele po prvem letu starosti, medtem ko rumenjak lahko dodamo že prej. Kvalitetno ekološko meso in ribe se uvajajo zmerno in v skladu z lastnimi prepričanji staršev, vsekakor pa se je vredno izogibati vsem predelanim oblikam, kot so paštete, hrenovke, klobase, ter svinjini. Pri morski hrani izbirajte divje (negojene), manjše ribe, ki so manj obremenjene s težkimi kovinami, a pazite na njihove drobne koščice. Svetovne prehranske organizacije (WHO, American Dietetic Association…) so se že pred leti jasno izrekle glede koristi dobro načrtovane vegetarijanske diete pri otrocih. Bratislavska študija pri otrocih različnih prehranjevalnih navad pa je odkrila, da imajo vegetarijanci, ki občasno pojedo ribo ali perutnino, najvišjo vsebnost omega 3 maščobnih kislin v krvi.*

Tudi pri dodajanju sladkorja v prehrano ni nobene potrebe po hitenju. Za slajenje jedi raje uporabimo naravna sladila, kot so suho sadje, kokos, melasa, javorjev sirup in naraven zgoščen jabolčni ali hruškin sok. Pri kuhanju uporabimo malo oziroma nič soli, zlasti se izogibajmo močno predelani, rafinirani soli. Raje postopoma dodajamo jedem zrnce piranskega solnega cveta, ki vsebuje veliko koristnih naravnih mineralov, ali ščep himalajske soli, ki je precej blažjega okusa kot navadna morska sol. Jedi lahko blago začinimo z mleto kumino, janežem, cimetom ali vanilijo, ter postopoma dodajamo jedem sveža zelišča, kot so timijan, meta, bazilika, peteršilj, majaron, pehtran.

Hrana za možgane

Kot vsi deli telesa tudi možgani potrebujejo nego in kvalitetno hranjenje, ki vpliva na učinkovitost kemičnih procesov v možganih, izboljša spomin, zbranost in mentalno energijo. Moderna prehrana ne vsebuje dovolj kakovostnih maščob omega 3 in 6. Njihovo pomanjkanje povezujejo s slabo zbranostjo in spominom, disleksijo, vedenjskimi motnjami, učnimi težavami ter hiperaktivnostjo pri nekaterih otrocih.

Špela Falatov, vodja centra ZA zdravljenje avtizma in strokovnjakinja Anat Baniel metode nevrogibanja, priporoča dodajanje kakovostnih maščob v prehrano otrok, kot so hladno stisnjena, nesegreta olja (zlasti kokosovo olje, konopljino in laneno olje, olivno olje) in surovo maslo, ter pogosto uživanje semen (konopljina, lanena, chia, sončnična, bučna semena…) in naravno fermentirane zelenjave (npr. kislo zelje, repa, kumarice). Ob uživanju raznolike, vitaminsko in mineralno bogate hrane, pa je pomembno izogibanje strupom, ki onemogočajo optimalno delovanje organizma ter presnovo hranljivih snovi v telesu, predvsem predelanim sladkorjem in vsem umetnim dodatkom, barvilom, ojačevalcem okusov in konzervansom v prehrani.

Naj otrok v svojem ritmu spozna nove okuse

Strokovnjakinje za zdravo in uravnoteženo prehrano otrok Jasna Matjašič (Za Sončke), Mojca Kurent (Masaža dojenčka) in Špela Falatov so v sklopu okrogle mize o prehrani otrok v Družinskem centru Mala ulica še poudarile, naj starši preveč ne hitimo pri uvajanju novih okusov v rosnih letih, temveč damo otroku čas in priložnost, da spozna določeno vrsto hrane v svojem ritmu. Za otroka je namreč ključno, da ima dovolj časa za vsako posamezno fazo svojega razvoja, saj se skozi gibanje in zaznavanje okolja pomembno razvijajo njegovi možgani. Pomembno je, da mu določeno hrano večkrat ponudimo, saj tako kot odrasli tudi otroci niso vedno enako razpoloženi. Določena jed bo otroku kakšen dan zelo všeč, medtem ko je ob drugi priložnosti nikakor ne bo sprejel.

Pri hranjenju otroka tako velja nenapisano pravilo: starši odločajo, kaj bodo ponudili otroku, kdaj in koliko. Otrok pa odloči, ali bo jedel in koliko bo pojedel. Pri tem je še posebej pomembno, da se pri otrocih hrana ne pojavlja v obliki nagrade ali kazni, temveč jih že v zgodnjih letih navadimo na spoštovanje in rednost prehrane, kot tudi na to, da si je za zdrav in kakovosten obrok treba vzeti čas. Dober obed je tako po mnenju znanega danskega družinskega terapevta Jesperja Juula spretno odmerjena mešanica dobre hrane, skrbi, truda, bližine, estetike, čutnega doživetja ter spontanih osebnih občutkov in razpoloženja (odlomek iz knjige Hura, gremo jest!). 

Sabina Adanič iz Familylab Slovenija ob tem še poudarja, naj skrb za ustrezno prehrano ne postane še eden izmed zadanih »projektov« v družini. Ponavadi to opazimo, ko se za mizo pričnejo težave, npr. otrok noče jesti, je izbirčen, beži od mize, ipd.. Če otrokom ne dovolimo, da sodelujejo in soodločajo o svojih najosnovnejših potrebah, si hitro nakopljemo kup dela, skrbi in sporov.

V takih trenutkih se je pametno ustaviti in razmisliti, na kakšen način smo se lotili prehrane v družini - s prisilo, grožnjami in manipulacijami ali z zgledom, pogovorom in vključevanjem otroka. Kaj je torej tisto, kar nam je navsezadnje v družini najbolj pomembno - so to kakovostni, razumevajoči odnosi in podpora otroku pri razvijanju svojih lastnih kompetenc, ali vztrajamo pri otrokovem brezkompromisnem sledenju našim zahtevam in prepričanjem. 


Piše: Irena Tomažin, ustvarjalka Zdrave juhice in sodelavka Familylab Slovenija
Del članka je bil objavljen v reviji Nika, oktober 2015. 

*Natančneje o pravilni izbiri in uporabi kakovostnih maščob, tudi v prehrani otrok, si preberite v priročniku Preverjene naravne rešitve - Resnice in zmote o maščobah (avtorici Adriana Dolinar in Sanja Lončar). Koristne informacije o uporabi kakovostnih maščob v prehrani otrok najdete tudi na straneh gibanja Naravna imunost ter Med in mleko.

Peto leto po vrsti kuharski mojster in vizionar Jamie Oliver skupaj z ekipo ambasadorjev Food Revolution vabi otroke, družine, šole in organizacije po celem svetu k družabnemu kuhanju, spoznavanju prave hrane in učenju priprave jedi »od začetka«. Živimo v času, ko bi moralo učenje o prehrani postati pomemben del šolskega in izobraževalnega kurikuluma ter prednostna naloga vseh držav po svetu. Blizu 795 milijonov ljudi po svetu je podhranjenih, medtem ko ima več kot 2 milijardi ljudi po svetu težave z debelostjo in s prehrano povezanimi boleznimi. K tako pomembni temi bi morala celotna družba pristopiti celostno in povezano, v en glas.

Ekipa Zdrave juhice, prijateljev in partnerjev ter številnih ambasadorjev po svetu verjamemo v močan, povezan glas v družbi - ki ga spremlja širok nasmeh otroških lic in zaupanje v pozitivne spremembe. To je tudi naše sporočilo že tradicionalnega Food Revolution Day družabnega kuhanja, ki ga letos znova organiziramo v Družinskem centru Mala ulica v Ljubljani. Ekipa Zdrave juhice, Male Ulice, Boobeefoodee.si, Čarobni otroci, društvo Planet Zemlja ter prijatelji in partnerji smo za vas pripravili cel vikend smeha, čarobnih kulinaričnih delavnic in poučnih ustvarjalnic za otroke in družine. Srčno vabljeni!


16.30: ČAROBNE KUHARIJE - Ustvarjalke Irena Tomažin (Zdrava juhica), Klavdija Kosič (Boobeefoodee.si) in Anita Šerjak Koci (Čarobni otroci) bomo skupaj z otroki zavihtele kuhalnice ter preizkušale različne čarobne sestavine v slastnih, hranljivih namazih in krekerjih, ki jih bomo skupaj spekli ter začinili s kančkom čarovnije. Tanja Gobec (društvo Planet Zemlja) bo na poučen način ponazorila peko od zrna do kruha. Anja Mrak pa bo poskrbela za posebej čarobne poslikave obraza.  

18.00: Igriva predstava KDO JE NAJBOLJ ZDRAV? - Ustvarjalci Zavoda Kalejdoskop, Zavoda IZRIIS in Taka tuke se bomo skupaj z otroki prelevili v sadje in zelenjavo, si nadeli zabavne kostume in se vživeli v prepir o tem, kdo je najbolj zdrav. Prijazna vrtna vila pa nam bo pomagala rešiti prepir in ugotoviti, zakaj si vsi želimo biti tako zdravi ter kako lahko to dosežemo. 

Dogodek za otroke in družine se zaključi ob 19. uri.
Po dogodku sledi »after« pogovorno srečanje SOČUTNO STARŠEVSTVO pod mentorstvom Janje Urbančič. 
11.00: KULINARIČNO DRUŽENJE z VALENTINO SMEJ NOVAK - Kulkul mama treh otrok in kulinarična mojstrica Valentina bo z nami delila dragocene izkušnje in ideje, kako pripraviti svežo sezonsko zelenjavo in na glavo obrnjeno solato, ki jo bodo naši družinski člani z veseljem pojedli.

10.30 do 13h  ter od 15.30 do 18.30: LEGO EDUCATION delavnice pripovedovanja in sestavljanja zgodb ter spoznavanja sadja in zelenjave na zabaven način. 
Maja Gačnik, ki vodi delavnice po programu LEGO EDUCATION za šole in vrtce, nam bo predstavila didaktične vidike uporabe LEGO EDUCATION kock za krepitev domišljije, ročnih spretnosti, socialnih veščin, spoznavanja naravnih zakonitosti ter izboljšanje pomnenja (tudi učne snovi) z uporabo različnih asociacij in pripovedovanjem zgodb. 

11.00: IGRIVE ILUSTRACIJE sadja in zelenjave s priznanim slovenskim ilustratorjem Gorazdom Vahnom.

16.00: Kulinarično DRUŽENJE in DELAVNICE z MAMICAMI USTVARJALKAMI, strokovnjakinjami in blogerkami, na katerih si bomo lahko izmenjali veliko koristnih nasvetov in idej za kvalitetno preživljanje časa z družino. 
Irena Tomažin (Zdrava juhica), Klavdija Kosič (Boobeefoodee.si), Anita Šerjak Koci (Čarobni otroci), Sabina Adanič (Familylab), Urša Plešnar (Gozdalnica), Špela Falatov (Center ZA zdravljenje avtizma), Anja in Katarina Oman (Maminamaza.si), Tjaša Šercer (Doterra), Barbara Bajc (Complementaris), Barbara Kvaternik (Vitaholis fizioterapija), Neja Samar Brenčič (Zavod IZRIIS) in Irena Mraz (društvo Planet Zemlja) bomo predstavile in vodile različne ustvarjalne in pogovorne delavnice za otroke in starše, kulinarično delavnico zdravih juhic in ta zdravih slaščic, zeliščno nagradno igro ter delavnice masaže dlani in sproščanja za otroke. 

17.30: POGOVOR ZA STARŠE o PREHRANI in VZGOJI s Špelo Falatov (licencirana Neuromovement practitioner in vodja Centra ZA zdravljenje avtizma) in Sabino Adanič (licencirana svetovalka Familylab).
Špela Falatov bo z nami delila najnovejša spoznanja stroke o povezavi otrokove igre, delovanja možganov in učenja, katera je tista hrana, ki jo otroški možgani nujno potrebujejo za zdrav in uravnotežen razvoj ter kako pomembno se to odraža tudi pri otrocih s posebnimi potrebami. Sabina Adanič bo izpostavila pogled na prehrano in vzgojo, ki ga zagovarja danski družinski terapevt Jesper Juul, začinjeno z lastnimi izkušnjami in spoznanji v vlogah mame in pedagoginje. Pogovor povezuje Irena Tomažin, pogovor pa bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami lahko nadgradile tudi prisotne mamice, ustvarjalke in udeleženke dogodka. Za animacijo otrok v tem času bodo poskrbele ustvarjalke Maminemaze in Čarobni otroci.
10.30: USTVARJALNE DELAVNICE - spoznaj zabavno sadje in zelenjavo, pobarvaj svojo sadno mandalo in izdelaj svojo prvo lutko. Za zabavne poslikave obraza bo poskrbela Anja Mrak.
17.00: GLASBENO DRUŽENJE z MALO TERASO

V Mali Ulici si boste v času Festivala lahko ogledali tudi RAZSTAVO USTVARJALNIH IZDELKOV otrok iz šol in vrtcev, prispelih na ustvarjalni natečaj »10 čarobnih receptov«!

Vstopnina v Družinski center Mala ulica znaša 2,00 Eur/otroka (spremljevalec otroka ima vstop brezplačen). V primeru povečanega obiska se vstop v DC Mala ulica iz varnostnih razlogov lahko omeji. Udeleženci dogodka soglašajo z uporabo fotografij in video posnetkov, posnetih na dogodku, v namene obveščanja o Food Revolution dogodku. Potrudili se bomo, da bomo pri tem obzirni. Če se s fotografiranjem in snemanjem ne strinjate, pa se lahko obrnete direktno na fotografa/snemalca na samem dogodku. 

Dragi otroci, vzgojitelji(ce), učitelji(ce) in starši!

V sklopu mednarodne pobude Food Revolution Day in aktivnega spodbujanja učenja otrok o zdravi prehrani, vas prijazno VABIMO k sodelovanju pri USTVARJALNEM NATEČAJU

Natečaj je namenjen otrokom oz. skupinam otrok v vrtcih in šolah. Zasnovali smo ga z željo spodbujati domišljijo in ustvarjalnost otrok pri spoznavanju in navduševanju nad zdravo prehrano, ter uživanjem vseh vrst sadja in zelenjave. 

Otroci že v zgodnjih letih oblikujejo svoje prehranske in vedenjske vzorce za celo življenje, zato je zelo pomembno, da jim zdrave navade približamo dovolj zgodaj ter na primeren, zanimiv, igriv in radosten način. Otroci ob skupnem ustvarjanju, spoznavanju raznolike hrane in medsebojnem sodelovanju spontano navdušujejo drug drugega za zdravo prehrano in obenem krepijo tudi svoje socialne veščine. Ustvarjalni natečaj pa je lepa priložnost, da se naučijo tudi kaj novega.